Uvod
Strupi so snovi, ki zaradi svoje kemične sestave škodljivo vplivajo na organizme. Kadar strup povzroči določeno okvaro, govorimo o zastrupitvi. Zastrupitev lahko povzročijo praktično vse snovi, kadar gre za veliko količino teh snovi.
»Vse je strup in nič ni neškodljivo. Samo odmerek loči zdravilo od strupa.«
(Paracelsus)
Najpogostejše snovi, ki povzročijo zastrupitev, so: zdravila, alkohol, prepovedane droge, plini, pesticidi, predmeti splošne rabe (npr. čistila, kozmetika), strupi strupenih rastlin, gob in živali.
Delovanje strupov je odvisno od njihovih fizikalno-kemijskih lastnosti. Strupi, politi po koži, lahko povzročijo opeklino kože, zaužiti ali vdihnjeni strupi pa lahko povzročijo opeklino sluznice prebavil ali dihal. Strupene snovi se lahko tudi vsrkajo preko kože in sluznic, preidejo v kri in se razširijo po vsem telesu. V telesu strupi poškodujejo celične membrane ali se vežejo na receptorje, prenašalne molekule in encime. S tem zavirajo ali spodbujajo njihovo delovanje ter tako škodujejo telesu.
Zastrupitve delimo na namerne in nenamerne. Nenamerne zastrupitve so pogostejše pri otrocih in so posledica igre in nesreč pri raziskovanju okolice. Otroci se najpogosteje zastrupijo s sredstvi za čiščenje in osebno nego, zdravili, alkoholom in rastlinami, kar najdejo v domači kuhinji, kopalnici, spalnici ali na vrtu. Pri odraslih pa so nenamerne zastrupitve največkrat posledica neprevidnega dela (zastrupitve s plini v zaprtem prostoru), zlorab prepovedanih drog ali alkohola, zaužitja strupene hrane (zastrupitve s strupenimi gobami ali rastlinami) in pikov strupenih živali. Namerne zastrupitve, predvsem v samomorilni namen, so praviloma hujše, saj storilci običajno uporabijo velik odmerek strupa. V večini primerov samomorilci zaužijejo zdravila, redkeje se zastrupijo z zaužitjem pesticidov in jedkovin, vbrizgom prepovedanih drog ali vdihavanjem plinov, npr. ogljikovega monoksida.
Hitra in pravilna prva pomoč lahko pri zastrupitvah prepreči nastanek hude zastrupitve in trajnih posledic.
Prepoznavanje zastrupitve
Zastrupitev je velikokrat očitna in jo lahko prepoznamo že po okoliščinah zastrupitve:
· prazna embalaža alkoholne pijače, pesticida, zdravil;
· vbodna mesta po telesu in injekcijska igla v bližini telesa;
· vonj po plinu;
· razlita industrijska kemikalija;
· poslovilno pismo.
Včasih pa zastrupitev ni očitna in je ob srečanju z nenadno obolelo osebo odločilno, da sploh pomislimo na zastrupitev.
Na zastrupitev moramo pomisliti vedno, ko si bolnikovega stanja ne znamo pojasniti!
Prva pomoč pri zastrupitvah
Prva pomoč pri zastrupitvah vključuje:
· skrb za lastno varnost pri reševanju;
· reševanje iz zastrupljenega območja;
· preverjanjem vzpostavljanje in vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij;
· klic na pomoč;
· odstranjevanje strupa z zastrupljenca (pri jedkovinah pred klicem na pomoč);
· prepoznavanje strupa in shranjevanje vzorca;
· prevoz zastrupljenca.
Skrb za lastno varnost pri reševanju
Pri nudenju prve pomoči zastrupljencu moramo najprej poskrbeti za lastno varnost, npr. z uporabo zaščitnih rokavic. Ostati moramo mirni in ne smemo ravnati nepremišljeno, ker lahko s svojim ravnanjem še dodatno poslabšamo stanje zastrupljenca in se zastrupimo še sami.
Ne rešuj brez zaščite, ker lahko sam postaneš žrtev!
Reševanje iz zastrupljenega območja
S hitrim reševanjem ponesrečenca iz zastrupljenega območja skrajšamo škodljivo delovanje strupa na kožo in sluznice ter zmanjšamo kopičenje strupa v telesu.
V primeru, da so na mestu zastrupitve še vedno prisotni strupi, se moramo pred reševanjem zaščititi ali odstraniti strup, npr. s prezračevanjem prostora.
Nevarnost, da se zastrupimo med reševanjem, je posebno velika pri zastrupitvah:
· s plini, hlapi, parami;
· z jedkovinami;
· z industrijskimi kemikalijami;
· z vojaškimi strupi.
V Sloveniji so za reševanje zastrupljencev iz zastrupljenih območij usposobljeni in opremljeni gasilci. Zaščitna oprema gasilcev je sestavljena iz zaščitne obleke, pokrivala, rokavic in škornjev, zaščitne maske in avtonomnega dihalnega aparata.
Slika 1
Gasilca z dihalnim aparatom.
Vzpostavljanje in vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij
V primeru, da je zastrupljenec neodziven, moramo takoj poklicati pomoč (tel. 112). Oživljanje pri zastrupitvah se ne razlikuje od običajnega oživljanja (glej poglavje 6).
Pri zastoju dihanja najprej sprostimo dihalno pot, odstranimo morebitno izbruhano vsebino in strup iz ustne votline ter pričnemo z umetnim dihanjem. Pri zaužitju jedkovine, pesticida ali cianidov se lahko ob umetnem dihanju usta na usta zastrupimo. Zato moramo v teh primerih obraz zastrupljenca najprej dobro očistiti in se pred stikom z usti zastrupljenca zaščititi z masko ali s čim drugim (npr. robcem, gazo). Pri zastrupitvah s cianidi in pesticidi je tudi pomembno, da ne vdihavamo zraka pred usti zastrupljenca. Nezavestnega zastrupljenca, ki diha in ima zaznaven utrip, položimo v bočni položaj: obrnemo ga na levi bok z glavo, obrnjeno v stran in navzdol. To je potrebno zaradi velike nevarnosti bruhanja in vdiha izbruhanine.
Klic na pomoč
Hiter klic na pomoč je lahko najpomembnejši dejavnik pri reševanju zastrupljenca, saj sta reševanje iz zastrupljenega območja in zdravljenje zastrupitve pogosto nemogoča brez ustrezne opreme. Pomoč moramo poklicati TAKOJ, tudi če samo sumimo na zastrupitev ali menimo, da zastrupitev ni nevarna. S klicem na pomoč ne smemo nikoli čakati toliko časa, da se pokažejo prvi znaki zastrupitve.
Za pomoč moramo poklicati:
· na telefonsko številko 112,
· ali zdravnika v najbližjo ambulanto.
Slika 2
Klic na pomoč.
Dežurni zdravnik, ki se lahko kadar koli posvetuje s toksikologom iz Centra za zastrupitve, nam bo dal natančnejša navodila o nudenju prve pomoči in nevarnostih, ki jih predstavlja strup.
Pri klicu na pomoč moramo odgovoriti na čim več naslednjih vprašanj:
· Kdo se je zastrupil (starost, spol)?
· S katerim strupom se je zastrupil (ime strupa, opis oznak na embalaži)?
· Kakšni količini strupa je bil izpostavljen?
· Kdaj se je zastrupil (začetek, trajanje)?
· Kako se je zastrupil (ali je strup zaužil, vdihnil, polil po koži)?
· Kje se je zastrupil (mesto zastrupitve)?
· Zakaj se je zastrupil (namerno, nenamerno)?
· Kakšno je stanje zavesti, dihanja, utripa?
Sledi opis znakov zastrupitve ter njihovo spreminjanje.
Odstranjevanje strupa
Delovanje strupa zmanjšamo z odstranjevanjem strupa s/iz telesa zastrupljenca. Odstranjevanje mora biti hitro in pravilno, saj lahko z nepravilnim ukrepanjem dodatno poškodujemo zastrupljenca ali pa se zastrupimo še sami.
Odstranjevanje strupa pri zastrupitvah z zaužitjem strupa
Zastrupljencu, ki je strup zaužil, odstranimo strup ali zmanjšamo njegovo strupenost s čiščenjem ustne votline in z razredčevanjem z navadno vodo. Brez posvetovanja z zdravnikom ne smemo izzvati bruhanja ali dati aktivnega oglja.
Čiščenje ustne votline
Čiščenje ustne votline je pomembno predvsem pri odstranjevanju zaužite jedkovine. Posebno pomembno je, da dobro očistimo sluznico pod jezikom in okoli obeh dlesni, saj lahko zaostala jedkovina povzroči hudo opeklino in trajno brazgotino sluznice.
Trde delce v ustni votlini najlažje očistimo s prstom, ovitim v robec ali gazo. Pomembno je, da zastrupljenec, ki je pri zavesti, v čiščenje privoli in pri tem sodeluje, saj nas lahko v nasprotnem primeru ugrizne v prst.
Tekoče jedke snovi v ustni votlini najlažje odstranimo pri zavestnem zastrupljencu z grgranjem navadne vode, ki jo mora zastrupljenec nato izpljuniti; če pa je zastrupljenec nezavesten, očistimo ustno votlino s prstom, ovitim v robec ali gazo.
Ustno votlino moramo vedno pregledati in očistiti pri otrocih in nezavestnih zastrupljencih.
Slika 3
Čiščenje ustne votline.
Razredčevanje strupa
Cilj razredčevanja je zmanjšanje koncentracije zaužite strupene snovi, ki je v stiku s sluznico prebavil. Čim hitrejše razredčevanje z vodo je koristno predvsem pri zaužitju jedkovin.
Zastrupljenec naj popije 1–2 decilitra navadne vode po požirkih.
POZOR! Hitro zaužitje večje količine vode lahko izzove bruhanje, zato mora zastrupljenec, ki je zaužil jedkovino, ob bruhanju TAKOJ prenehati piti, kajti pri zaužitju jedkovine je bruhanje škodljivo (dodatna poškodba in razpok stene prebavil).
Osebi z moteno zavestjo ne smemo dati ničesar piti oziroma jesti!
Izničevanje učinka strupa z zaužitjem limoninega soka, kisa, soli ali surovih jajc ni dovoljeno.
Zastrupljencu ne smemo nikoli dati piti mleka brez posveta z zdravnikom.
Slika 4
Razredčevanje strupa z
zaužitjem navadne vode.
Izzivanje bruhanja
Bruhanje izzovemo:
· le po posvetu z zdravnikom;
· le, če je zastrupljenec PRI ZAVESTI in sodeluje;
· s prstom ali mehkim predmetom dražimo jeziček na mehkem nebu ali žrelo.
Preden izzovemo bruhanje, mora zastrupljenec popiti 1–2 decilitra navadne vode.
Izzivanje bruhanja je PREPOVEDANO pri:
· zastrupitvah z jedkovinami (kisline, baze, jedke soli);
· zastrupitvah s hlapnimi organskimi topili (bencin, nafta, petrolej, eterično olje, aceton);
· zastrupitvah, ki povzročajo krče;
· moteni zavesti ali odsotnem žrelnem refleksu;
· nosečnicah.
Uporaba slane vode za izzivanje bruhanja ni dovoljena.
Slika 5
A – Izzivanje bruhanja s prstom.
B – Izzivanje bruhanja s predmetom.
Uporaba aktivnega oglja
Aktivno oglje v prebavilih veže strup ter s tem prepreči prehod strupa v kri. Pri zastrupitvah uporabljamo aktivno oglje le v obliki prahu in granul.
Aktivno oglje je učinkovito pri zaužitju večine strupov, vendar je pri nekaterih zastrupitvah tudi škodljivo, zato ga lahko damo zastrupljencu le po posvetu z zdravnikom.
En gram aktivnega oglja na kilogram telesne teže zastrupljenca oziroma največ 25 gramov zmešamo z navadno vodo v razmerju 1 : 4. Zastrupljenec naj popije aktivno oglje, pomešano z vodo, postopno po požirkih. Vse zastrupljence, ki smo jim dali aktivno oglje, moramo opazovati zaradi nevarnosti bruhanja in vdiha oglja ter odpeljati na pregled k zdravniku.
Slika 6
A – Aktivno oglje v prahu
zmešano z navadno vodo.
B – Zaužitje aktivnega oglja, zmešanega z navadno vodo.
Aktivnega oglja NE SMEMO DATI zastrupljencu, ki je zaužil jedkovino, ker v tem primeru ni koristno in hkrati onemogoča preiskavo prebavil.
Aktivno oglje NI UČINKOVITO pri zaužitju etanola, litija in železa.
Odstranjevanje strupa s kože
Kožo moramo čim hitreje očistiti z navadno vodo in milnico. Pomembno je, da strupa ne razširimo na zdrave predele kože in da si med čiščenjem ne poškodujemo rok.
Postopek odstranjevanja strupa s kože:
· zastrupljencu odstranimo obleko, vendar pri tem obleke ne smemo vleči čez glavo, ampak jo moramo razrezati ali raztrgati (pri jedkovinah obleko najprej speremo, npr. pod tušem);
· kožo splaknemo z mlačno vodo;
· kožo očistimo z mlačno milnico ter ponovno dobro izperemo;
· pazimo, da voda s strupom ne odteka na zdrave predele kože;
· uporabljati moramo rokavice oziroma paziti, da se ne dotaknemo strupa;
· poškodovano kožo pokrijemo s suhim sterilnim povojem;
· poškodovanega obraza ne obvezujemo;
· mehurjev ne prediramo.
Slika 7
Spiranje strupa, politega po roki, s čisto, tekočo, mlačno vodo.
Odstranjevanje strupa pri vdihavanju strupa
Pri reševanju zastrupljenca, ki se je zastrupil s plini, je zelo pomembno, da v prostoru ni več strupenih plinov. Strupen plin lahko odstranimo s prezračevanjem prostora (odpremo vrata in okna) in/ali z zaprtjem dovoda strupenega plina (cevi plinske napeljave so rumene barve).
Ob vstopu v prostor moramo čimbolj zadržati dih. Zastrupljenca moramo takoj premestiti na svež zrak.
V primeru, da iz prostora ne moremo odstraniti plina ali da ne moremo preveriti njegove prisotnosti in nimamo zaščitne opreme, moramo POČAKATI NA POMOČ gasilcev.
Odstranjevanje strupa iz oči
Zastrupljencu, ki mu je prišel strup v oči, moramo čim hitreje izprati oči. Pred izpiranjem odstranimo kontaktne leče in trdne delce. Jedkih tujkov NE poskušamo odstraniti, ker lahko poslabšamo poškodbo očesa, če se premaknejo.
Postopek izpiranja oči:
· oči izpiramo vsaj 15 minut, lahko tudi med prevozom;
· s palcem in kazalcem razpremo očesni veki, vendar tega ne smemo početi na silo in pritiskati na zrklo;
· za izpiranje uporabimo curek iz pipe ali posodo z livčkom, napolnjeno z navadno vodo;
· blag curek mlačne čiste vode usmerimo:
· v notranji kot očesne reže;
· na koren nosu, če sta prizadeti obe očesi;
· curek vode ne sme teči naravnost na zrklo;
· voda mora teči od notranje strani očesne reže navzven;
· v oko ne smemo dajati očesnih kapljic.
Slika 8
A – Pregled očesa z razpiranjem očesnih vek.
B – Izpiranje očesa z navadno vodo iz posode z livčkom.
C – Izpiranje očesa z navadno vodo iz pipe.
Prepoznavanje strupa in shranjevanje vzorca
Prepoznavanje strupa, s katerim se je zastrupljenec zastrupil, se začne ob začetku nudenja prve pomoči in poteka med celotnim zdravljenjem.
Med nudenjem prve pomoči ali ob prihodu reševalcev je zelo pomembno, da:
· natančno opišemo okoliščine zastrupitve,
· shranimo vzorce strupa, embalažo in navodila za uporabo.
Pri prepoznavanju strupa nam pomagajo oznake na embalaži.
Oznaka na embalaži je lahko napačna in zavajajoča, posebno če strup ni v originalni embalaži.
Stari izdelki imajo lahko napačna oziroma zastarela navodila.
Slika 9
Oznake nevarnosti na embalaži.
Prevoz zastrupljenca
Poskrbeti moramo za hiter in varen prevoz zastrupljenca do zdravnika. Najprimernejši je prevoz z rešilnim avtomobilom, ki ga napoti zdravnik po našem klicu na pomoč, saj je lahko nestrokoven prevoz škodljiv. Med prevozom mora biti zastrupljenec v ustreznem položaju (npr. v bočnem položaju za nezavestnega). Stanje zastrupljenca se lahko hitro poslabša, zato ga moramo med prevozom vedno spremljati. Z zastrupljencem OBVEZNO pošljemo tudi ostanke strupa in embalažo. V bolnišnico napotimo tudi svojce in očividce ali sporočimo njihovo telefonsko številko, da bodo lahko pomagali pri razjasnitvi okoliščin zastrupitve.
Prva pomoč pri zastrupitvah z znanimi snovmi
Nestrupene snovi
Pri zaužitju, vdihu ali politju z nestrupenimi snovmi je najpomembnejše pravočasno spoznanje, da gre za izpostavljenost nestrupeni snovi, saj zdravljenje v tem primeru ni potrebno. Nestrupene snovi imajo lahko le slab okus in povzročajo blago draženje prebavil.
Nestrupene snovi so šminka, črtalo za ustnice, deodorant, zobna pasta, pripravki za nego dojenčka (razen talkov puder, ki je nevaren pri vdihu), osvežilci zraka, cigaretni papir, neuporabljen cigaretni filter, pepel, kreda, mavec, sveča, vosek, kit, plastika, radirka, silikagel, vodene barve, saharin, časopisni papir, aluminijasta folija, hrana za hišne živali in drugo.
Prva pomoč
· očistimo ustno votlino,
· pokličemo pomoč in se posvetujemo z zdravnikom.
Dežurni zdravnik, ki se lahko posvetuje s toksikologom iz Centra za zastrupitve, nam bo potrdil, da zdravljenje ni potrebno.
Zdravila
Zdravila so pogost vzrok namernih zastrupitev pri odraslih. Med najpogostejšimi so predvsem razna pomirjevala. Zdravila pogosto zaužijejo tudi otroci med raziskovanjem stanovanja. Znaki zastrupitve so odvisni od vrste in količine zdravila ter se lahko pojavijo tudi več ur po zastrupitvi.
Najpogostejši znaki zastrupitve:
· zaspanost,
· zmedenost,
· krči,
· nezavest,
· počasno in plitko dihanje,
· počasen ali hiter utrip,
· bruhanje, bolečine v trebuhu, driska.
Prva pomoč
· preverimo, vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije (glej poglavje 6);
· nezavestnega položimo v bočni položaj in ga ves čas opazujemo;
· pokličemo pomoč;
· odstranimo strup:
· očistimo ustno votlino;
· bruhanje izzovemo le po posvetu z zdravnikom;
· aktivno oglje damo le po posvetu z zdravnikom;
· poiščemo in shranimo prazne škatlice zdravil, tablete in izbruhanino.
Primer 1
45-letno bolnico je mož našel zvečer pobruhano in negibno na tleh v stanovanju. Ob klicanju in tresenju se ni prebudila, dihala je plitko in počasi ter imela šibek utrip. Položil jo je v levi bočni položaj in po telefonu poklical pomoč (112). Očistil ji je usta in ob njej počakal reševalce. V bližnjem košu za smeti je našel prazne škatlice Apaurina (pomirjevalo) in na mizi poslovilno pismo. Dežurna zdravnica je bolnici zaradi suma na zastrupitev z Apaurinom dala protistrup Anexate, po katerem se je pričela prebujati in globlje dihati. Z rešilnim vozilom so jo nato ležečo v levem bočnem položaju odpeljali v bolnišnico. S seboj so vzeli prazne škatlice zdravil in poslovilno pismo. V bolnišnici so ji izprali želodec in ji dali aktivno oglje. Zaradi plitkega in prepočasnega dihanja je ponoči še nekajkrat prejela protistrup. Drugi dan je bila zbujena. Pregledal jo je psihiater.
Etanol
Etanol se nahaja v alkoholnih pijačah, najdemo pa ga tudi v parfumih, tinkturah, čistilih ipd.
Znaki zastrupitve:
· zaudarjanje po alkoholni pijači,
· nezavest,
· bruhanje,
· ohlapnost,
· plitko in počasno dihanje,
· šibek utrip,
· podhladitev.
Prva pomoč
· preverimo, vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije (glej poglavje 6);
· nezavestnega položimo v bočni položaj in ga ves čas opazujemo;
· pokličemo pomoč;
· zastrupljenca pokrijemo z odejo, da preprečimo podhladitev;
· nemirnega zastrupljenca umirimo in mu preprečimo, da bi se poškodoval;
· poiščemo morebitne znake poškodbe (odrgnina, podplutba, bolečina na pritisk);
· poiščemo in shranimo embalažo in ostanke tekočine;
· poskrbimo za prevoz.
Heroin
Heroin deluje zavirajoče na osrednje živčevje. Uživalci si ga vbrizgajo ali ga njuhajo. Na zastrupitev s heroinom pomislimo pri nezavestnem zastrupljencu z injekcijsko iglo in brizgo v bližini.
Pri reševanju se moramo zavedati, da so uživalci drog pogosto okuženi z virusom hepatitisa B in C ter HIV, ki se prenašajo preko telesnih tekočin.
Znaki zastrupitve:
· nezavest,
· ozki zenici,
· počasno in plitko dihanje,
· šibek utrip,
· podhlajenost,
· znaki vbodov.
Prva pomoč
· poskrbimo za lastno varnost (izogibamo se stiku s telesnimi tekočinami uživalcev drog);
· preverimo, vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije (glej poglavje 6);
· nezavestnega položimo v bočni položaj in ga ves čas opazujemo;
· pokličemo pomoč;
· poiščemo in shranimo ostanke droge.
Slika 10
Heroin z injekcijsko iglo za vbizgavanje.
Kokain in ekstazi
Kokain in ekstazi delujeta vzpodbujajoče na osrednje živčevje. Ekstazi uživalci zaužijejo, kokain pa si vbrizgajo ali ga njuhajo. Na zastrupitev s tema drogama moramo pomisliti predvsem pri zastrupljencih v nočnih lokalih in na rejv zabavah.
Znaki zastrupitve:
· zmedenost,
· agresivnost,
· široke zenice,
· hitro bitje srca in hiter utrip, ki s časom postaja vse šibkejši,
· nezavest,
· krči,
· vročinska kap.
Prva pomoč
· poskrbimo za lastno varnost (izogibamo se stiku s telesnimi tekočinami uživalcev drog),
· vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije,
· nezavestnega položimo v bočni položaj in ga ves čas opazujemo,
· pokličemo pomoč,
· nemirnega in agresivnega zastrupljenca umirimo in mu preprečimo, da bi se poškodoval,
· poiščemo in shranimo ostanke droge.
Vročinska kap, ki je najpogostejši vzrok smrti pri zastrupitvah z ekstazijem, se začne kazati z izčrpanostjo, prenehanjem znojenja, suhimi usti in gosto slino zaradi izsušitve. Pojavijo se motnje vida, glavobol, krči in na koncu nezavest.
POZOR! Vročega zastrupljenca (npr. rejverja) moramo prenesti v miren in hladen prostor. Takoj moramo poklicati pomoč, ga sleči in ohladiti z vlažnimi brisačami oziroma mrzlo vodo.
Slika 11
Tabletke ekstazija.
Marihuana
Marihuano uživalci kadijo ali zaužijejo. Uživanje marihuane povzroča težave predvsem neizkušenim uživalcem in osebam, ki so jim marihuano podtaknili v obliki piškotkov ali napitka.
Znaki zastrupitve:
· prestrašenost,
· vznemirjenost,
· prividi in prisluhi,
· tiščanje v prsnem košu,
· razbijanje srca in hiter utrip.
Prva pomoč
· zastrupljenca pomirimo in preprečimo, da bi se poškodoval;
· pokličemo pomoč;
· poiščemo in shranimo ostanke droge.
Slika 12
Zvitek marihuane – »joint«.
Detergenti
Detergenti za ročno pranje ob zaužitju povzročajo blago draženje prebavil in se lahko močno penijo. Gospodinjski detergenti za strojno pomivanje posode se manj penijo in prav tako delujejo dražeče na sluznico prebavil.
Znaki zastrupitve ob zaužitju:
· slabost,
· bruhanje,
· penjenje,
· driska.
Prva pomoč
· pokličemo pomoč;
· odstranimo strup:
· očistimo ustno votlino;
· zaužiti detergent za strojno pranje razredčimo z veliko vode, ker se ne peni;
· zaužitega detergenta za ročno pranje ne smemo razredčevati zaradi penjenja;
· zastrupljencem damo jesti kruh, ki zmanjšuje penjenje;
· shranimo embalažo in vzorec detergenta.
Izzivanje bruhanja je prepovedano, aktivno oglje je neučinkovito.
V primeru stika detergenta z očmi oči izperemo z navadno vodo iz pipe ali vrča z livčkom.
Industrijski detergenti za strojno pranje vsebujejo kationske tenzide in spadajo med jedkovine (glej spodaj).
Slika 13
A – Plastenka detergenta z belilom.
B – Oznaka »dražilno« na plastenki detergenta z belilom.
Primer 2
Mati 2-letne deklice je opazila, da hčerka v kopalnici liže prste, s katerimi se je dotikala pralnega praška. Deklica je imela po rokah in okoli ust viden bel prah. Mati je takoj poklicala dežurno zdravnico, ki ji je svetovala, naj pogleda oznake na embalaži detergenta. Na oranžni oznaki je bil viden le prekrižan črni križ in napis »dražilno«. Mati je nato otroku dobro očistila usta s prstom, ovitim v robec, predvsem je bila pozorna na morebitne ostanke praška pod jezikom in ob dlesnih. Drugo zdravljenje ni bilo potrebno.
Med jedkovine uvrščamo kisline (pH pod 1,5), baze (pH nad 11,5) in jedke soli. Jedkovine lahko ob dotiku povzročajo hude opekline sluznice in kože. Nekatere jedkovine lahko povzročijo tudi okvare notranjih organov.
Kisline in baze, ki delujejo kot jedkovine (koncentracija):
· dušikova kislina (nad 5 %),
· fosforna kislina (nad 25 %),
· mravljična kislina (nad 10 %),
· ocetna kislina (nad 25 %),
· solna kislina (nad 25 %),
· žveplena kislina (nad 15 %),
· natrijev hidroksid (nad 2 %),
· natrijev hipoklorid (nad 10 %).
Znaki zastrupitve ob zaužitju:
· bolečina v ustih, žrelu, za prsnico in v trebuhu;
· pordela in poškodovana sluznica ustne votline;
· slinjenje;
· težko požiranje;
· bruhanje krvavkaste vsebine;
· hripavost;
· dušenje.
Prva pomoč
· poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (uporabimo rokavice);
· zastrupljenca odstranimo iz prostora, kjer je polita jedkovina;
· preverimo, vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije (glej poglavje 6):
· pri umetnem dihanju uporabimo masko;
· v primeru, da pri zaužitju jedkovine izvajamo umetno dihanje usta na usta, moramo dobro očistiti usta zastrupljenca in paziti, da se ne poškodujemo;
· odstranimo strup:
· očistimo ustno votlino;
· zaužiti strup razredčimo s požirki vode (1–2 decilitra vode oziroma dokler bolnik ne bruha);
· pokličemo pomoč;
· shranimo vzorec jedkovine in embalažo;
· poskrbimo za prevoz.
Slika 14
A – Plastenka jedkovine – čistilo za odtoke.
B – Oznaka »jedko« na plastenki čistila za odtoke.
Izzivanje bruhanja je prepovedano, aktivnega oglja ne smemo dati, ker onemogoča preiskavo prebavil.
V primeru politja z jedkovino odstranimo obleko in očistimo polito kožo z mlačno vodo in milnico. Pri slačenju obleke ne smemo vleči čez glavo, ampak jo moramo razrezati oziroma raztrgati.
V primeru stika jedkovine z očmi oči takoj izperemo z navadno vodo iz pipe ali vrčka z livčkom.
Vzorec jedkovine in embalažo moramo vedno poslati z zastrupljencem v bolnišnico, kjer bodo določili pH tekočine in ocenili resnost zastrupitve.
Primer 3
39-letni delavec je v delavnici na hitro popil velik požirek tekočine iz steklenice za pivo. Takoj je začutil pekočo bolečino za prsnico. Na pomoč je poklical sodelavca, ki mu je povedal, da je imel v steklenici shranjeno raztopino za čiščenje kovin. Bolnik si je zaradi suma na zaužitje jedkovine takoj poskusil očistiti ustno votlino z grgranjem navadne vode, ki jo je nato izpljunil. Po požirkih je tudi popil 1,5 decilitra vode, da bi jedkovino razredčil. Zaradi slabosti in nevarnosti bruhanja je nato prenehal piti vodo, saj je bruhanje po zaužitju jedkovine škodljivo. Sodelavec ga je odpeljal v bolnišnico in s seboj sta vzela steklenico s čistilom. V bolnišnici so izmerili pH čistila in ugotovili, da gre za močno kislino s pH 1. Na endoskopskem pregledu želodca so bile vidne kemične poškodbe požiralnika in želodca. Bolnik je bil sprejet v bolnišnico, kjer ni smel uživati hrane in je zato dobival hranilne snovi z infuzijo. Zaradi bolečin je prejemal tudi protibolečinska zdravila. Po več tednih je opravil kontrolno endoskopsko preiskavo požiralnika in želodca, kjer so ugotovili brazgotinasti zožitvi požiralnika in želodca.
Plini
Prva pomoč
· poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (prezračimo prostor, zapremo ventile, uporabimo zaščitno opremo);
· v zadimljenem prostoru se gibljemo čim bližje tlom in zastrupljencu zaščitimo glavo z mokro krpo;
· zastrupljenca odstranimo iz zastrupljenega prostora;
· vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije;
· pokličemo pomoč.
Zastrupitev z ogljikovim monoksidom je najpogostejša zastrupitev s smrtnim izidom v Sloveniji.
Primer 4
Med sprehajanjem po gozdni poti sta upokojenca opazila prižgan avto in v njem nezavestnega moškega. Izpušni dim je bil s plastično cevjo speljan v prostor za potnike. Takoj sta odprla avto in iz njega potegnila mlajšega moškega. Bil je nezavesten, dihal je hitro in plitko ter imel tipen utrip. Položila sta ga v levi bočni položaj in poklicala pomoč. Med prevozom z rešilnim avtom je dobival 100-odstotni kisik preko maske z rezervoarjem zaradi suma na zastrupitev z ogljikovim monoksidom. V bolnišnici so z določitvijo ogljikovega monoksida, vezanega na hemoglobin, potrdili zastrupitev. Bolnikovo stanje zavesti se kljub zdravljenju s 100-odstotnim kisikom ni izboljševalo, zato so zdravljenje nadaljevali v hiperbarični komori, kjer je vdihoval 100-odstotni kisik pod zvišanim pritiskom. Stanje zavesti se je nato hitro popravilo in po nekaj dneh je bil odpuščen domov.
Organska topila
Organska topila delimo na petrolejske derivate, ki so slabo ali dobro hlapni, ter ostala organska topila.
Petrolejski derivati
Slabo hlapni petrolejski derivati so dizelsko gorivo, mineralno olje, olje za mazanje, parafinsko olje in asfalt.
Znaki zastrupitve ob zaužitju slabo hlapnih petrolejskih derivatov:
· slabost,
· bruhanje.
Dobro hlapni petrolejski derivati so bencin, kerozin in petrolejski etri.
Znaki zastrupitve z dobro hlapnimi petrolejskimi derivati po dolgotrajnejšem vdihovanju ali zaužitju večje količine:
· značilen zadah,
· glavobol,
· vrtoglavica,
· zmedenost,
· nezavest,
· ohlapnost udov,
· krči,
· motnje srčnega ritma,
· težko dihanje.
Prva pomoč
· poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (uporabimo rokavice);
· zastrupljenca odstranimo iz prostora, kjer je prisoten petrolejski derivat;
· preverimo, vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije (glej poglavje 6);
· pokličemo pomoč;
· odstranimo strup:
· očistimo ustno votlino;
· polito kožo očistimo z vodo in milnico;
· shranimo vzorec in embalažo;
· poskrbimo za prevoz.
Izzivanje bruhanja in redčenje z vodo je prepovedano, aktivno oglje je neučinkovito.
Druga organska topila
Poleg petrolejskih derivatov uvrščamo med organska topila tudi ksilen, toluen, terpentin, nitro razredčilo in druga topila.
Znaki zastrupitve so podobni kot pri zastrupitvi s hlapnimi petrolejskimi derivati.
Prva pomoč
Tudi prva pomoč je podobna kot pri petrolejskih derivatih, le da v tem primeru priporočamo še zaužitje aktivnega oglja.
Pri zastrupitvi z organskimi topili je posebno nevarno, če jih vdihnemo, saj lahko poškodujejo pljuča, zato je izzivanje bruhanja STROGO PREPOVEDANO.
V primeru politja z organskimi topili odstranimo obleko in očistimo polito kožo z mlačno vodo in milnico.
V primeru stika organskih topil z očmi oči takoj izperemo z navadno vodo iz pipe ali vrčka z livčkom.
Pesticidi
Pesticidi so sredstva za uničevanje škodljivih rastlin in živali. Največkrat se zastrupimo po nesreči tako, da pesticid polijemo po koži ali vdihavamo hlape med škropljenjem. Posebno nevarne so namerne samozastrupitve, ko človek zaužije večjo količino pesticida.
Na zastrupitev s pesticidi pomislimo pri osebah, ki so delale s škropivi in pri poskusu samomora, če najdemo v bližini prazno steklenico pesticida.
Znaki zastrupitve:
· zaudarjanje po škropivu (topilu),
· glavobol,
· vrtoglavica,
· ozki zenici,
· solzenje,
· moten vid,
· slinjenje,
· slabost,
· bruhanje,
· driska,
· znojenje,
· težko dihanje,
· počasen utrip,
· krči,
· nezavest.
V pripravkih so velikokrat tudi organska topila, ki so lahko bolj nevarna kot sama aktivna snov.
Prva pomoč
· poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (uporabimo rokavice, zaščitno obleko in masko);
· preverimo, vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije (glej poglavje 6);
· v primeru, da pri zaužitju pesticida izvajamo umetno dihanje usta na usta, moramo dobro očistiti usta zastrupljenca in se pred stikom z usti zaščititi z masko ali s čim drugim (npr. robcem), pomembno je tudi, da ne vdihavamo zraka pred usti zastrupljenca;
· pokličemo pomoč;
· odstranimo strup:
· očistimo ustno votlino;
· bruhanje izzovemo le po posvetu z zdravnikom;
· aktivno oglje damo le po posvetu z zdravnikom;
· odstranimo obleko in očistimo polito kožo z mlačno vodo in milnico;
· v primeru stika z očmi oči izperemo z navadno vodo iz pipe ali vrča z livčkom;
· poiščemo in shranimo vzorec pesticida in embalažo;
· poskrbimo za prevoz.
Strupene rastline in gobe
Zaužitje strupene rastline pogosto povzroči le draženje prebavil, ki se kaže s slabostjo in bruhanjem.
Otroci se najpogosteje zastrupijo z rdečimi ali črnimi plodovi strupenih rastlin, ki jih zamenjajo z užitnimi jagodami. Mladostniki se običajno zastrupijo z navadnim kristavcem in volčjo češnjo, ki ju zlorabljajo zaradi njunega halucinogenega delovanja. Odrasli pa zamenjajo zdravilne rastline ali divje začimbe s strupenimi rastlinami.
V Sloveniji so pogoste tudi zastrupitve s strupenimi gobami. Med njimi je najnevarnejša zelena mušnica, ki je podobna užitnim golobicam, mladim kukmakom in cigančkom.
Pri zdravljenju zastrupitve s strupeno rastlino ali gobo je najpomembnejša prepoznava rastline. Pomagamo si lahko s slikami strupenih rastlin, ki so objavljene v knjigah in na spletnih straneh (npr. spletna stran Centra za zastrupitve: www.zastrupitve.net).
Prva pomoč
· vzpostavimo in vzdržujemo osnovne življenjske funkcije,
· pokličemo pomoč,
· odstranimo strup tako,da:
· očistimo ustno votlino,
· bruhanje izzovemo le po posvetu z zdravnikom,
· aktivno oglje damo le po posvetu z zdravnikom,
· shranimo ostanke rastline oziroma gobe in izbljuvek,
· poskrbimo za prevoz.
Zaradi lažjega prepoznavanja vrste rastline oziroma gobe in nadaljnjega zdravljenja MORAMO rastlino oziroma gobo ali njune ostanke poslati z zastrupljencem v bolnišnico.
Primer 5
Mati 3-letnega fantka je opazila, da je sin pojedel dva rdeča plodova z manjšega grma v vrtu. Takoj mu je očistila usta in odstranila ostanke rastline. Posebno natančno je očistila ustno votlino pod jezikom in okoli dlesni. Odlomila je vejico grma z nekaj listi in plodi ter jo shranila. Odhitela je domov in hitro poklicala otroško zdravnico, ki rastline po opisu ni prepoznala. Svetovala ji je, da otroka takoj pripelje na pregled in s seboj prinese odlomljeno vejico. Ob pregledu v ambulanti je bil otrok brez težav. Zdravnica se je posvetovala z zdravnikom iz Centra za zastrupitve in s primerjavo prinesene rastline s slikami na spletni stani Centra za zastrupitve ugotovila, da je otrok pojedel plod brogovite (Viburnum opulus). Izvedela je, da zaužitje nekaj plodov brogovite lahko povzroči le slabost, bruhanje in drisko. Zdravnica je mater pomirila in ji povedala, da zdravljenje ni potrebno ter ji svetovala naj otroka opazuje, ker bo mogoče bruhal.
Slika 15
Brogovita (Viburnum opulus).
Kače
Gad (Vipera berus) in modras (Vipera ammodytes) sta edini strupeni kači v Sloveniji.
Znamenja kačjega pika:
· drobni ranici, ki sta razmaknjeni 5 mm;
· hitro napredujoča oteklina na mestu pika;
· pomodrelost predela kože z modro rdečimi lisami in črtami;
· otekle in boleče področne bezgavke;
· slabost, bruhanje, driska;
· znojenje;
· tresenje;
· hitro dihanje in hitro bitje srca.
Slika 16
A – Gad (Vipera berus).
B – Modras (Vipera ammodytes).
Prva pomoč
· poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (odženemo kačo);
· pokličemo pomoč;
· zastrupljenec mora mirovati;
· odstranimo mu uro, zapestnice, prstane in drugo zlatnino;
· rano očistimo, sterilno obvežemo in hladimo z obkladki;
· ud imobiliziramo;
· shranimo morebitno mrtvo kačo;
· poskrbimo za prevoz.
Slika 17
Oteklina roke po piku gada.
Ne priporočamo preveze uda nad pikom, križnega reza, izsesavanja strupa in izžiganja rane.
Čebela, čmrlj, osa in sršen
Znaki pika:
· bolečina,
· oteklina,
· pordelost predela kože.
Prva pomoč
· odstranimo želo,
· mesto pika očistimo z vodo in hladimo z obkladki,
· ud dvignemo,
· shranimo žuželko ali njene ostanke.
Zaradi nevarnosti zadušitve so nevarni predvsem piki v ustno votlino in vrat. V teh primerih moramo hladiti ustno votlino in vrat z obkladki ter takoj poiskati zdravniško pomoč.
Pik čebele, čmrlja, ose ali sršena lahko sproži alergično reakcijo, ki se kaže s srbečo, pordelo kožo celega telesa, otekanjem obraza, težkim dihanjem, omotičnostjo in nezavestjo (glej poglavje 12). Najpomembnejše pri prvi pomoči je, da čim hitreje poiščemo zdravniško pomoč.
Črna vdova
Črna vdova je najbolj strupen pajek v Evropi. Pri nas ga najdemo na Primorskem.
· rdeč obroč na mestu pika;
· bolečina pol ure po piku;
· boleči krči, ki se razširijo po celem udu in po trupu;
· slabost, bruhanje;
· znojenje;
· težko dihanje in hitro bitje srca.
Prva pomoč
· poskrbimo za lastno varnost pri reševanju (odženemo pajka),
· pokličemo pomoč,
· rano očistimo in hladimo z obkladki,
· shranimo ujetega pajka ali njegove ostanke,
· poskrbimo za prevoz.
Škorpijon
Škorpijoni, ki živijo v Sloveniji, niso zelo strupeni. Srečamo jih predvsem po gozdovih v trhlih ostankih dreves.
Znaki pika:
· srbečica in rdečica na mestu pika,
· oteklina.
Prva pomoč
· pokličemo pomoč,
· rano očistimo in hladimo z obkladki,
· shranimo ujetega škorpijona ali njegove ostanke.
Literatura
1. Možina M, et al. Zastrupitve. V: Kocijančič A, Mrevlje F, ur. Interna medicina. Ljubljana: EWO; 1998. p. 1133–82.
2. First Aid Manual: Emergency Procedures for Everyone, at Work, at Home, at Leisure. Penguin Books Ltd; 2002.
3. Derganc M. Osnove prve pomoči za vsakogar. Ljubljana: RK Slovenije; 1980. p. 146–61.
4. Kalinšek I. Nujna medicinska pomoč. Ljubljana: Državna založba Slovenije; 1987. p. 115–42.
5. Komar J. Strupene rastline. Ljubljana: Založba Borec; 1979.
6. Vrščaj D. Glive: od Triglava do Jadrana. Ljubljana: Kmečki glas; 1990.
7. Mebs D. Venomous and Poisonous Animals: a handbook for biologists, toxicologists and toxinologists, physicians and pharmacists. Stuttgart: Medpharma Scientific Publishers; 2002.
8. Olson KR, et al. Poisoning and drug overdose. New York: McGraw-Hill Companies; 2004.
9. http://www.emedicine.com/emerg/TOXICOLOGY.htm
10. http://www.zastrupitve.net
Fotografije
1. Tadej Devetak: Slika 1.
2. Marjana Česenj: Slike 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 28, 29.
3. Ana Ivanovič: Sliki 24, 26. Zelena in pegasta mušnica.
4. Miran Brvar: Slike 15, 17, 21, 22, 23, 25, 27, 30. Rdeča mušnica in strupene rastline.
Zahvala
Za strokovno pomoč in nasvete pri pisanju poglavja se zahvaljujem prim. Mariji Jamšek, dr. med. in prim. Martinu Možini, dr. med.